Posredovanje kompleksnih literarnih besedil učencem, učenkam, za katere je slovenščina drugi jezik

Abstract

Prispevek se osredinja na recepcijo literarnih besedil, ki jih učni načrt za slovenščino določa kot obvezna branja v zadnjem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Ta besedila imajo pomemben vpliv na oblikovanje kulturnih identitet učečih se, njihovih horizontov pričakovanja (nadaljnjih odzivov na literarna besedila), predvsem pa na razvoj njihove bralne zmožnosti in bralne kulture. Na naše osrednje vprašanje – kako ta besedila berejo učenci, učenke ki jim je slovenščina ni prvi jezik – smo skušali ugotoviti s pomočjo intervjujev učečih se in njihovih učiteljev, učiteljic. Večina vprašanih, tako učečih se kot učiteljev, učiteljic, meni, da je predpisano čtivo preveč kompleksno za samostojno razumevanje učečih se z nizko zmožnostjo kognitivnega obvladovanja akademskega jezika (po Cumminsu 1984). Zato njihova obravnava zahteva skrbno diferenciran pouk oziroma didaktično gradivo. Predstavljamo tudi primer didaktičnega gradiva (obravnava Prešernovega Povodnega moža), ki temelji na principu adaptacije teksta nižjemu jezikovnemu znanju bralca, bralke in evalvacijo dela s tem gradivom.