V poglavju se osredotočamo na značilnosti razvijanja pravopisne zmožnosti pri učencih in učenkah, ki jim je slovenščina drugi ali tuji jezik. Gre za enega temeljnih ciljev sodobnega (jezikovnega) pouka. Usvajanje pravopisa slovenskega jezika za omenjene učence in učenke (lahko) predstavlja zahtevno nalogo. Zaradi tega in tudi zaradi skromnega števila ur, ki so navedenim učencem in učenkam namenjene kot dodaten pouk učenja slovenščine, usvajanje pravopisa, sploh v začetnih letih izobraževanja, poteka pogosteje posredno kot neposredno, večinoma povezano z drugimi dejavnostmi (v začetnem spoznavanju slovenskega jezika predvsem z usvajanjem besedišča) in ne le pri pouku slovenščine. Prikazani so primeri dobre prakse in konkretna gradiva za usvajanje pravopisa, nastali v projektu DEAL, ter lastni predlogi o možnostih razvijanja pravopisne zmožnosti pri omenjenih učencih, učenkah.